Vozi me … Shinkansen po Japonskem. Hitri vlaki so neverjetno točni, železnica je odlično razvejana, 500 kilometrov je “premaganih” v dobrih dveh urah. Slaba stran je cena. Je mogoča primerjava s francoskim vlakom TGV ali našim “ponosom” ICS?
Iz Nagoye do mesta Fukuoka na otoku Kjushu je 727 kilometrov. Velika razdalja, ki zahteva celodnevno pot. A ne s Shinkansenom. S potjo smo opravili v dobrih treh urah!
Shinkansen so Japonci začeli uporabljati sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, do danes so zgradili že več kot 2300 kilometrov posebnega železniškega sistema, po katerem vozi izključno hitri vlak.
Shinkansen, ki ga razvijajo in izdelujejo v tovarnah japonskih železnic, lahko doseže od 240 do 300 km/h, odvisno od modela. Občutek hitrosti na vlaku je rahlo dih jemajoč le ob prvi vožnji, a kmalu pozabiš, da vlak tako hitro premaguje kilometre.
Notranja urejenost vlaka, vozijo predvsem Shinkanseni serije N700, imenovani tudi Nozomi, je čisto povprečna, so pa odlično izkoristili prostor. Najbolj me je navdušilo, da so vsi sedeži obrnjeni v smeri vožnje. Na končni postaji jih osebje vsakič znova brez težav in hitro obrne.
Seveda je na vlaku tudi posebna “soba” za kadilce, prijazne hostese vseskozi ponujajo pijačo in jedačo. Večina japonskih potnikov vožnjo izkoristi za kosilo ali dremež. Vlaki so praktično vedno polni, vozijo pa na vsakih 10 do 15 minut. Potnik dobi točno določen sedež, karte je mogoče kupiti na blagajni in tudi na avtomatu.
Edina šibka točka je cena. Shinkansen je za naše razmere izjemno drag. Za prej omenjeno pot iz Nagoye v Fukuoko sem odštel 180 evrov, potovanje v Tokio me je stalo 100 evrov v eno smer. Skok v bližnji Kyoto je bil takoj 50 evrov. Če preračunamo ceno na kilometer potovanja in upoštevamo hitrost, je glede na japonski standard cena razumljiva.
Turisti si lahko omislijo tudi posebno tedensko ali večdnevno vozovnico, ki je veliko ugodnejša, vendar jo je mogoče kupiti samo predčasno v tujini.
Shinkansen-TGV-ICS
Težko je primerjati neprimerljivo. Pred meseci sem se iz Strasbourga v Pariz peljal s hitrim vlakom TGV, s 360 kilometri smo opravili v dveh urah in dvajsetih minutah, za karto sem odštel 54 evrov. TGV je torej cenejši in morda na nekaterih odsekih celo hitrejši od Shinkansena, gre pa za zelo primerljivi storitvi.
In naš ICS? Samo enkrat sem se z njim peljal iz Ljubljane v Maribor. 156-kilometrska pot traja 1 uro in 50 minut, karta za 2. razred pa trenutno stane dobrih 15 evrov. Poceni, a s hitrimi vlaki v tujini je naš “pendolino” najmanj enkrat počasnejši. Le na nekaterih odsekih doseže 150 km/h, čeprav je njegova zmogljivost seveda večja, a mu železniške proge v Sloveniji tega za zdaj ne omogočajo.
Formula vlak
Japonci razvijajo še hitrejše vlake, tako imenovane “lebdeče” vlake Maglev, ki delujejo s pomočjo magnetne levitacije. Hitrostni rekord je 581 km/h, v okolici Tokia že imajo testno progo, vendar ti hitri vlaki še ne bodo kmalu zamenjali Shinkansenov, morda bodo po zgledu kitajskega levitacijskega vlaka najprej povezali katero izmed letališč z mesti.
O super hitrih vlakih sem pripravil tudi posebno oddajo Frekvenca X na Valu 202.
Multimedijske zgodbe 